Ko je fotoaparat postal filmski režiser

Začetki? O, ti so bili vse prej kot popolni. In prav zato jih imam še danes tako rada.

Prve stop-motion animacije niso nastajale z vrhunsko opremo ali posebnimi aplikacijami. Daleč od tega. Naš glavni "filmski studio" je bil navaden fotoaparat, ogromno potrpljenja in nešteto poskusov. Premakni figurico... Klik... Še malo... Klik... Ups ... roka je ostala v kadru... Še enkrat...Klik... Klik... Klik... In še kakšnih dvesto klikov za nekaj sekund animacije.

Potem pa je prišel na vrsto Windows Movie Maker. Takrat se nam je zdel skoraj čaroben program, čeprav je znal pošteno nagajati. Fotografije je bilo treba razporediti, nastaviti pravo hitrost, popraviti kakšno napako in upati, da bo na koncu vse skupaj res videti, kot da se predmeti premikajo sami od sebe. Priznam, včasih je bilo več brisanja kot ustvarjanja. Pa tudi kakšen globok vzdih se je našel vmes. 

A prav vsak poskus je prinesel novo spoznanje. Kako pomembna je svetloba. Zakaj se fotoaparat ne sme premakniti niti za milimeter. In predvsem, da se za nekaj sekundami animacije skriva ogromno potrpežljivosti, ustvarjalnosti in veselja.

Ko danes pogledam prve animacije, se mi na obraz prikrade nasmeh. Niso popolne. So pa iskrene. So prvi koraki v svet, ki me še danes navdušuje.

In veste kaj? Brez teh prvih nerodnih poskusov ne bi bilo vseh zgodb, ki so sledile.

Spodaj vas čaka nekaj naših prvih malo boljših stop-motion animacij. Morda vas nasmejijo, morda presenetijo, zagotovo pa pripovedujejo zgodbo o tem, kako se je vse skupaj zares začelo.

Leto 2017 

 CARROT 

MALA MALICA 

LIFE OF SHOES